Ko se ti zdi vizija prevelika

Uspelo ti je. Sedla si, zapisala vizijo in za trenutek je bilo čudovito.

Potem pa se je, morda že naslednje jutro, oglasil drug glas: Kdo pa misliš, da si?

Če se ti je to zgodilo, ni šlo nič narobe. Pravzaprav je to pogosto znak, da si zapisala nekaj resničnega.

Zakaj pride negotovost

Prava vizija je že po definiciji večja od tvojega sedanjega življenja. Tvoj um — njegova naloga je, da te ohranja na varnem in v znanem — pogleda to vrzel in sproži alarm. Negotovost ni dokaz, da je vizija napačna. Je dokaz, da ob njej rasteš.

Zato vizije ne manjšaj, da bi se prilegala tvojemu udobju. Raje si daj nekaj, česar se lahko oprimeš.

Tri sidra

1. Beri jo vsak dan. Pet minut, zjutraj ali zvečer, v sedanjiku. Domačnost spremeni „nemogoče“ v „nenavadno“ in „nenavadno“ v „moje“.

2. Zbiraj dokaze. Vsak teden si zabeleži eno stvar, pa naj bo še tako majhna, ki se je premaknila v smeri tvoje vizije. Pogovor. Povpraševanje. Mejo, ki si jo obdržala. Majhni dokazi dajejo velikim sanjam trdnost.

3. Izposodi si vero. Na dneve, ko sama ne moreš verjeti vanjo, naj nekdo drug verjame namesto tebe: coachinja, prijateljica, krog žensk na isti poti. Prav temu je namenjen panj.

Manjši koraki, ne manjša vizija

Če te vizija preplavlja, odgovor skoraj nikoli ni, da si želiš manj. Odgovor je, da danes narediš manjši korak. Velikost sanj in velikost naslednjega koraka sta dve različni stvari.

Razišči program Beelieve in Your Vision